V čas med papeževo odobritvijo odloka o herojski stopnji krepostnega življenja ter razglasitvijo za blaženega (beatifikacijo) sodi izkop in pregled posmrtnih ostankov (ekshumacija) častitljivega Božjega služabnika. Ker je papež Benedikt XVI. 27. marca letos odobril objavo o herojski stopnji krepostnega življenja Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca, smo se v Misijonski družbi lazaristov odločili za izkop njegovih posmrtnih ostankov in njihov prenos v cerkev Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani.

Zakaj ta odločitev? Janez Frančišek Gnidovec je povezan s cerkvijo Srca Jezusovega. Ko se je leta 1919 odločil, da vstopi v Misijonsko družbo, je 6. decembra prišel v provincialno hišo misijonarjev lazaristov, ki je bila takrat ob cerkvi Srca Jezusovega (danes Študentski dom Vincencij). V tej cerkvi je 30. novembra 1924 prejel škofovsko posvečenje. V isti cerkvi je bil 6. februarja 1939 pogrebni obred; pokopan pa je bil na pokopališču pri Svetem križu na Žalah v Ljubljani.

Vizitator slovenske province Misijonske družbe Pavle Novak C.M. je 15. maja 2010 na ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. dr. Antona Stresa C.M. naslovil prošnjo za izkop posmrtnih ostankov častitljivega Božjega služabnika ter njihov prenos v cerkev Srca Jezusovega. Nadškof se je 12. avgusta 2010 obrnil na Kongregacijo za zadeve svetnikov in jo obvestil o načrtovanem izkopu in prenosu. Z omenjene Kongregacije je 25. avgusta (na vigilijo 100. obletnice rojstva blažene Matere Terezije!) prispel pritrdilen odgovor prefekta Angela Amata S.D.B., skupaj z navodili glede izkopa in prenosa.

V smislu navodila »Sanctorum Mater« smo za dovoljenje prosili tudi civilne oblasti in pristojne službe. Nadškofija Ljubljana je Upravno enoto Ljubljana 30. julija 2010 zaprosila za izdajo dovoljenja za prekop Janeza Frančiška Gnidovca zunaj pokopališča. Vizitator slovenske province je 6. avgusta dodal še soglasje lastnika cerkve Srca Jezusovega ter predvidena datuma: ponedeljek, 27. septembra (350. obletnica smrti sv. Vincencija Pavelskega) ter sreda, 29. septembra (Gnidovčev rojstni dan). Upravna enota je izdala dovoljenje 11. avgusta 2010 – s priloženim soglasjem Mestne občine Ljubljana, oddelek za zdravje in socialne zadeve. Dokončna odločba je prispela 16. avgusta 2010 s strani Mestne občine Ljubljana, št. 189-35/2010-5. Nadškofiji Ljubljana dovoljuje prekop grobnega prostora, izkop posmrtnih ostankov Janeza Frančiška Gnidovca ter pokop v grobnico v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Čas prekopa groba, izkopa posmrtnih ostankov ter ponovnega prekopa je bil prepuščen dogovoru med Javnim podjetjem Žale, Nadškofijo Ljubljana ter Misijonsko družbo lazaristov.

Nadškof dr. Anton Stres C.M. je z odlokom dne 23. septembra 2010 imenoval komisijo za ekshumacijo in določil dan ekshumacije: sredo, 29. septembra 2010. Komisiji je predsedoval nadškof osebno, vanjo pa so bili imenovani: prelat dr. Ivan Merlak, pravdnik; msgr. Franc Trunkelj, notar; Pavle Novak C.M., vizitator; Janez Cerar C.M., vicepostulator; Anton Pust C.M.; Janez Zaletel, župnik Gnidovčeve rojstne župnije Ajdovec; mag. Matej Pavlič, nadškofijski tajnik. Imenovani so bili tudi medicinski strokovnjaki in pomožno osebje pri izkopu: dr. Jože Balažic in dr. Alfred Šerko z Inštituta za sodno medicino v Ljubljani; Domen Kokalj, predstavnik podjetja Žale ter Gašper Furman, fotograf.

Obred ekshumacije se je pričel 29. septembra 2010 ob 8. uri ob Gnidovčevem grobu na Žalah v Ljubljani. Po molitvi je g. nadškof opozoril na zgodovinski trenutek in vse sodelujoče povabil k odgovornemu delu. Člani komisije so nato prisegli ali dali častno obljubo. Sledil je izkop zemlje in nato najdba krste ter posmrtnih ostankov. Strokovnjaka s Inštituta za sodno medicino sta najdene posmrtne ostanke pregledala v posebni sobi zgradbe na novih Žalah. Ob 11. uri smo posmrtne ostanke skupaj z najdenimi predmeti, ki so pripadali častitljivemu Božjemu služabniku, položili v kovinsko in nato še v leseno krsto. G. nadškof je ob sklepu obreda krsto zapečatil.

Krsta s posmrtnimi ostanki je bila v popoldanskih urah shranjena v cerkvi Svetega križa. Ob 18. uri smo jo s pogrebniki naložili na vozilo podjetja Žale; izpred cerkve na Žalah smo nato krenili na Tabor. Ob 18.30 smo se pred vrati cerkve Srca Jezusovega zbrali duhovniki skupaj z nadškofom. Po pozdravu in molitvi g. nadškofa, je sprevod krenil v cerkev. Krsto smo nosili sobratje lazaristi (vizitator Pavle Novak, Marko Jeromel, Roman Travar in Janez Cerar); med nami je bil tudi g. Jože Mejač C.M., 95-letni misijonar, ki je doživel milostni trenutek: 6. februarja 1939 je namreč kot bogoslovec Misijonske družbe nosil krsto s pokojnim Janezom Frančiškom Gnidovcem iz cerkve Srca Jezusovega na pokopališče pri Svetem križu na Žalah; letos je Janeza Gnidovca pospremil nazaj v cerkev.

Krsto smo položili pred novo grobnico. G. nadškof jo je blagoslovil ter zmolil molitve za pokojnega. Nato so pogrebniki krsto položili v grobnico, nato pa grobnico pokrili z začasnim pokrovom (v petek, 30. septembra 2010, je grobnico uredilo podjetje Kamnoseštvo Lev Vodnik s.p.).

Sledila je sveta maša, ki jo je ob številnih somaševanju duhovnikov daroval g. nadškof. V pridigi je omenil pet značilnosti Gnidovčevega delovanja.

»Najprej je to svojo odgovornost, pastirsko odgovornost, izkazal s svojo molitvijo, ko je tako pogosto in pravzaprav vedno molil za Božjo Cerkev, za krajevno Cerkev, ko je v molitvi priporočal vse potrebe svoje škofije Božji dobroti in Božji previdnosti. In nikoli ni mislil, da je čas - in to veliko časa, - ki ga je posvetil pogovoru z Bogom in češčenju Boga, izgubljen čas za njegovo delo. Zavedal se je, da je ravno to tisti najbolj blagoslovljeni čas njegovega pastirovanja.

Poleg tega, da je veliko molil, je – drugič – bil znan po tem, da se je sam sebi odpovedoval, da je zatajeval svoje potrebe in da je gojil zelo izrazito askezo. Čeprav je potreboval telesne moči za svoje velike pastirske napore, pa je hkrati s tem, da je gojil askezo, da se je odpovedoval samemu sebi, klical s tem trpljenjem, ki si ga je še dodatno na ta način dodajal, Božji blagoslov, kakor da bi vedel za tiste besede slovenskega pesnika: 'Veliko moraš pretrpeti, da to spoznanje pridobiš: če hočeš ljubiti, živeti, je treba poljubiti križ' ... To je bil križ, to so bile zahteve, to so bili napori, ampak on je k temu še dodajal svojo lastno odpoved, ki jo je prostovoljno jemal nase. Ne samo tisti križ, ki mu ga je prinesla njegova služba, ampak tudi njegovo lastno odpovedovanje kot dokaz, da eno in drugo odpoved jemlje z ljubečim, svobodnim in prostovoljnim srcem.

Tretja njegova značilnost, tretji izraz njegove velike gorečnosti in goreče skrbi za Božje ljudstvo so bili ravno vsi ti veliki misijonski napori … Za vsem tem je stala njegova velika ljubezen do svojega ljudstva, do Božjega kraljestva, katerega je bil skrbnik.

Živel je v deželi, kjer je primanjkovalo bogoslužnih prostorov. In zato je velikopotezno gradil Božje hiše, gradil cerkve. Čeprav mu je primanjkovalo najbolj osnovnih materialnih sredstev in še preden je zaključil eno gradnjo, je že naročil novo in vedno zaupal v Božjo previdnost ...

Toda Božje ljudstvo se zbira k sveti maši, k evharistiji in zato ni dovolj samo prostor. Potreben je duhovnik, potreben je mašnik, ki bo skupaj z Božjim ljudstvom obhajal sveto mašo. In to je peta velika pastoralna, pastirska skrb častitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca – duhovni poklici … Pri tem prizadevanju je tudi doživljal bridka razočaranja, ko so ga razočarali nekateri, na katere je veliko računal. Ampak nobeno razočaranje, noben neuspeh ga ni ustavil pri tem pomembnem delu … Hkrati je računal tudi na druge sodelavce, med katerimi so hčere krščanske ljubezni, sestre usmiljenke, vsekakor imele pomembno mesto in pomembno vlogo.«

Veseli smo, da je Janez Frančišek Gnidovec dobil svoje zemeljsko počivališče v svetišču, ki je z njim neločljivo povezano. Vse Božje ljudstvo Cerkve na Slovenskem, predvsem pa duhovnike, redovnike in redovnice, pa tudi organizatorje romanj, v imenu sobratov lazaristov vabim, da obiščete grob častitljivega Božjega služabnika v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Za nasvet se obrnite na rektorja cerkve in predstojnika misijonske hiše v Ljubljani g. Lojzeta Gajška ( telefon skupnost (01) 2302-464 in prenosni telefon 051-307-821).

Te misli sklepam z besedami g. nadškofa: »Mi bomo danes prosili Gospoda in odkar imamo njegove posmrtne ostanke med nami v tej cerkvi, bo ta molitev še bolj goreča in se bomo na to še pogosteje spomnili, da bi Bog povišal svojega častitljivega Božjega služabnika, da bi ga lahko častili tudi na oltarjih. Zato, da bi nam še močneje zasvetil njegov zgled.«

JANEZ GNIDOVEC SE VRAČA NA TABOR

KRSTA S POSMRTNIMI OSTANKI V NOVI GROBNICI

vicepostulator na Gnidovčevem grobu v cerkvi Srca Jezusovega (Ljubljana)